1. Za namen člena 51, prvi odstavek, točka (a), „lastniški delež v gospodarskem subjektu“ pomeni neposredno ali posredno lastništvo delnic ali glasovalnih pravic ali drugega lastniškega deleža v višini 25 % ali več v gospodarskem subjektu, vključno s pravicami do deleža dobička, drugimi notranjimi viri ali likvidacijsko bilanco. Posredno lastništvo se izračuna tako, da se pomnožijo delnice ali glasovalne pravice ali drugi lastniški deleži, ki jih imajo vmesni subjekti v verigi subjektov, v katerih ima dejanski lastnik delnice ali glasovalne pravice, in seštejejo rezultati iz teh različnih verig, razen če se uporablja člen 54.
Da se presodi, ali v gospodarskem subjektu obstaja lastniški delež, se upoštevajo vsa imetništva na vseh ravneh lastništva.
2. Kadar države članice na podlagi člena 8(4), točka (c), Direktive (EU) 2024/1640 opredelijo kategorije gospodarskih subjektov, ki so izpostavljeni večjemu tveganju pranja denarja in financiranja terorizma, tudi na podlagi sektorjev, v katerih delujejo, o tem obvestijo Komisijo. Komisija do 10. julija 2029 oceni, ali so tveganja, povezana z navedenimi kategorijami pravnih subjektov, pomembna za notranji trg, in če ugotovi, da je za zmanjšanje teh tveganj primerna nižja mejna vrednost, sprejme delegirane akte v skladu s členom 85 za spremembo te uredbe z opredelitvijo:
(a) | kategorij gospodarskih subjektov, ki so povezani z večjimi tveganji pranja denarja in financiranja terorizma ter za katere se uporablja nižja mejna vrednost; |
(b) | s tem povezane mejne vrednosti. |
Spodnja mejna vrednost iz prvega pododstavka se določi na največ 15 % lastniškega deleža v gospodarskem subjektu, razen če Komisija na podlagi tveganja ugotovi, da bi bila višja mejna vrednost bolj sorazmerna, ki pa se v vsakem primeru določi na manj kot 25 %.
3. Komisija redno pregleduje delegirani akt iz odstavka 2, da zagotovi, da so v njem opredeljene ustrezne kategorije gospodarskih subjektov, ki so povezani z višjimi tveganji, in da so s tem povezane mejne vrednosti sorazmerne s temi tveganji.
4. V primeru pravnih subjektov, ki niso gospodarski subjekti in za katere glede na njihovo obliko in strukturo ni primerno ali mogoče izračunati lastništva, so dejanski lastniki fizične osebe, ki neposredno ali posredno nadzorujejo pravni subjekt na druge načine na podlagi člena 53(3) in (4), razen kadar se uporablja člen 57.