1. Države članice se lahko odločijo, da ponudnike storitev iger na srečo v celoti ali delno izvzamejo iz zahtev, določenih v tej uredbi, na podlagi dokazanega nizkega tveganja, ki izhaja iz narave in, kadar je to ustrezno, obsega opravljanja takih storitev.
Izvzetje, na katero se nanaša prvi pododstavek, se ne uporablja za:
(a) | igralnice; |
(b) | ponudnike storitev iger na srečo, katerih glavna dejavnost so spletne storitve iger na srečo ali športnih stav, razen:
|
2. Za namene odstavka 1 države članice izvedejo oceno tveganja storitev iger na srečo, pri čemer ocenijo:
(a) | grožnjo za pojav pranja denarja in financiranja terorizma in ranljivost zanju ter blažilne dejavnike storitev iger na srečo; |
(b) | tveganja, povezana z obsegom transakcij, in načini plačevanja, ki se uporabljajo; |
(c) | geografsko območje, na katerem se izvajajo storitve iger na srečo, vključno z njihovo čezmejno razsežnostjo in dostopnostjo storitev v drugih državah članicah ali tretjih državah. |
Države članice pri izvajanju ocen tveganja iz prvega pododstavka tega odstavka upoštevajo ugotovitve ocene tveganja na ravni Unije, ki jo izvede Komisija na podlagi člena 7 Direktive (EU) 2024/1640.
3. Države članice vzpostavijo dejavnosti spremljanja tveganja ali sprejmejo druge primerne ukrepe za zagotovitev, da ne prihaja do zlorab izvzetij, odobrenih v skladu s tem členom, niso zlorabljena.